Z 11. marcem 2013 je za področje Evropske Unije začela veljati prepoved uvoza in prodaje kozmetičnih izdelkov, ki so testirani na živalih.
Tako podjetja, ki želijo prodajati svoje kozmetične proizvode na trgih EU, svojih kozmetičnih proizvodov ne smejo (več) testirati na živalih nikjer na svetu, ne le v EU.
Kitajska – svet po svoje
Podjetja, ki želijo prodajati svoje kozmetične izdelke na Kitajskem (trg s 700 milijoni žensk), morajo po tamkajšnji zakonodaji svojeizdelke testirati na živalih, raziskave pa sami tudi financirati. S tem ne le, da dovolijo testiranja na živalih, pač pa jih tudi (finančno) spodbujajo. Mnogim podjetjem je velikost trga tako zameglila razum, da so se celo odpovedali »Leaping Bunny Cruelty Free« certifikatu – Cruelty Free simbol zajčka na embalaži izdelkov (fotografiji levo in desno).
Zastrašujoče je, da mednje spadajo tudi podjetja, ki aktivno izvajajo in sodelujejo v kampanjah PROTI testiranju na živalih, svojo poslovno odločitev o opustitvi Cruelty Free certifikata pa so utemeljila s trditvijo, da je kitajsko tržišče preveliko, da bi ga bilo za voljo netestiranja na živalih vredno izpustiti.
Če finančno spodbujaš testiranje na živalih kjerkoli na svetu ali zavestno kupuješ sestavine od dobaviteljev, ki izvajajo testiranja na živalih, ne moreš trditi, da si proti testiranju na živalih!
V teoriji torej sprememba EU zakonodaje pomeni velik pritisk za velike blagovne znamke, ki morajo izbrati med evropskim ali kitajskim tržiščem. Je pa zelo malo verjetno, da bo Kitajska spremenila svojo zakonodajo zaradi nove uredbe na področju EU in s tem olajšala odločitev multinacionalk.
V oči bode tudi izjava enega izmed večjih francoskih proizvajalcev kozmetičnih pro- izvodov, ki svoje dejanje opravičuje z besedami, da če ne bi prodajali na Kitajsko, bi bili Kitajci primorani kupovati kozmetične izdelke od kitajskih proizvajalcev, s čimer ne bi preprečili testiranja na živalih, ker ti tako ali tako testirajo na živalih.
"Plus točke za EU" ali "Se bo že našla kakšna luknja, da največji ostanejo največji"?
Tako podjetja, ki želijo prodajati svoje kozmetične proizvode na trgih EU, svojih kozmetičnih proizvodov ne smejo (več) testirati na živalih nikjer na svetu, ne le v EU.
Kitajska – svet po svoje
Podjetja, ki želijo prodajati svoje kozmetične izdelke na Kitajskem (trg s 700 milijoni žensk), morajo po tamkajšnji zakonodaji svojeizdelke testirati na živalih, raziskave pa sami tudi financirati. S tem ne le, da dovolijo testiranja na živalih, pač pa jih tudi (finančno) spodbujajo. Mnogim podjetjem je velikost trga tako zameglila razum, da so se celo odpovedali »Leaping Bunny Cruelty Free« certifikatu – Cruelty Free simbol zajčka na embalaži izdelkov (fotografiji levo in desno).Zastrašujoče je, da mednje spadajo tudi podjetja, ki aktivno izvajajo in sodelujejo v kampanjah PROTI testiranju na živalih, svojo poslovno odločitev o opustitvi Cruelty Free certifikata pa so utemeljila s trditvijo, da je kitajsko tržišče preveliko, da bi ga bilo za voljo netestiranja na živalih vredno izpustiti.
Če finančno spodbujaš testiranje na živalih kjerkoli na svetu ali zavestno kupuješ sestavine od dobaviteljev, ki izvajajo testiranja na živalih, ne moreš trditi, da si proti testiranju na živalih!
V teoriji torej sprememba EU zakonodaje pomeni velik pritisk za velike blagovne znamke, ki morajo izbrati med evropskim ali kitajskim tržiščem. Je pa zelo malo verjetno, da bo Kitajska spremenila svojo zakonodajo zaradi nove uredbe na področju EU in s tem olajšala odločitev multinacionalk.V oči bode tudi izjava enega izmed večjih francoskih proizvajalcev kozmetičnih pro- izvodov, ki svoje dejanje opravičuje z besedami, da če ne bi prodajali na Kitajsko, bi bili Kitajci primorani kupovati kozmetične izdelke od kitajskih proizvajalcev, s čimer ne bi preprečili testiranja na živalih, ker ti tako ali tako testirajo na živalih.
"Plus točke za EU" ali "Se bo že našla kakšna luknja, da največji ostanejo največji"?
Ni komentarjev:
Objavite komentar